Art of Living

Domov » Domov » Kdo so Eseni?

Kdo so Eseni?

Eseni ali Esei so tvorili skupnost, ki pa ni bila del uradne religije takratnega časa. Samo ime je vzeto iz aramejščine in pomeni „ pobožni „ ali „čisti „. V Svetem pismu niso omenjeni.

Od približno drugega stoletja pr.n. št. do približno sto let n.št. so Eseni prebivali v celotni takratni Palestini in v zgornjem Egiptu. Okrog začetka n.št. jih je bilo okrog 4.000. Po farizejih – približno 6.000 članov so bili največja judovska religiozna skupnost v Palestini. Njen ustanovitelj se je imenoval „ učitelj pravičnosti“. Po izročilu naj bi bil nekoč svečenik v jeruzalemskem temlju. Tam je zašel v težave z nadrejenim, ki so pripadali farizejem. Pri tem je prišlo razprav o uporabi Mojzesovih zakonov.

Ta spor je dosegel vrhunec v 2. stoletju pr.n.št., ko je selevkidski kralj Antiohus IV. Epifanis ( 175-163 pr.n.št.) poskušal vsiliti Judom v Palestini svojo nadoblast. Jeruzalemski tempelj je posvetil grškemu bogu Zeusu in podkupljivi visoki svečeniki se dejansko podprli njegovo politiko. Temu je sledil upor in „ učitelj pravičnosti „ in njegovi pripadniki so morali Jeruzalem zapustiti. Odšli so v puščavo in na nekem danes nepoznanem mestu osnovali skupnost Esenov. Ni gotovo, če je šel učitelj s to skupino izgnancev, ali se ji je priključil kasneje. Kumran je bil zgrajen nepolnih 50 let kasneje.

Eseni so se veliko bolj zavedali svetopisemske tradicije kot povprečni Judje tistega časa. V njihovem nauku najdemo v prvi vrsti arhaične elemente iz judovske kulture, pa tudi elemente iz kultur Grkov, Indijcev in Perzijcev. Te tradicije so bile vedno znova prekinjene in kasneje zgoščene v nove oblike.

KUMRANSKI SVITKI

Obstajata dva zgodovinska vira, ki omogočata, da postavimo Bratstvo Esenov v verigo gnostično usmerjenin skupin. Eden so opisi judovsko-grškega filozofa Filona, ki je živel v 1. stoletju n. št., drugi pa so dogodki, o katerih pripovedujejo kumranski svitki.

Leta 1947 je nek pastirček v neki votlini pri Kumranu na severni obali Mrtvega morja našel celo vrsto glinenih vrčev z usnjenimi svitki. Kasneje so tudi v drugih votlinah našli vrče s svitki, pa tudi svitke, ki niso bili shranjeni v vrčih. Najprej niso spoznali velikega pomena te najdbe. Šele kasneje so jo začeli znanstveno raziskovati. Predpostavljali so, da je morali biti v desetih najdbiščih približno tisoč pisanih dokumentov. En del so odkrili verjetno že stoletja nazaj. Nekateri so strohneli ali razpadli na koščke, ki so ležali vsepovsod. Kateri so spadali skupaj, so deloma ugotovili po jeziku, v katerem so bili napisani: hebrejščini, aramejščini in grščini. Poleg tega dajejo pomembna napotila tudi način pisanja, oblike črk uporabljeni material usnje in papirus. Našli so le še devet novih zvitkov, pri katerih je obstajala jasna povezava med besedili. Mnogi rokopisi se nanašajo na Staro zavezo Svetega pisma.

ŽIVLJENJE IN NAUK ESENOV

Jedro esenskega nauka je bila zveza, ki jo je Bog na gori Sinaj sklenil z izraelskim ljudstvom. Ta nauk je bil razodel Mojzesu in je zapisan v njegovih petih knjigah, Pentateuhu, Tori. Ker te zveze niso upoštevali po esenskih predstavah, so le le-ti umaknili iz Jeruzalema in obnovili zvezo z Jehovo. Zanje je bila odrešitev izraelskega ljudstva kot je bila razodeta v Tori v vsem povezana s Sveto deželo. Tora je veljala tudi kot osnova za pravosodje Esenov, ki so zelo vestno ravnali po zakonih. Ker so bili zakoni zelo strogi, jim ni bilo preprosto zadostiti. Mnogi so se odvrnili, nekaj so jih poslali proč, ker se niso mogli držati življenjskih pravil, drugi pa so šli sami.

Svitek z življenjskimi pravili skupnosti vsebuje listo s kazenskimi ukrepi, ki so jih uporabljali pri prekrških, npr,: „ Kdor pri kakšnem srečanju več kot trikrat zadrema, bo za deset dni izključen.“ „ In kdor se neumno naglas, smeji, naj bo kaznovan s tridesetimi dnevi.“

Eseni so tudi svoje predpise o čistoči prevzeli iz Tore. Eden od primerov zadeva obredno čiščenje s potopitvijo. To čiščenje je bilo treba opraviti najmanj dvakrat dnevno, pred skupnimi obedi. Pri obedih so bili lahko prisotni le člani, ki so po najmanj enoletnem študiju Tore opravili izpit. Po poskusni dobi treh let so morali obljubiti, da ne bodo nikoli izdali skrivnosti esenskega življenja. Kdor je postal polnovreden član, je moral vso svojo posest predati skupnosti, a jo upravljati še naprej. Od pridelka ali drugih dohodkov je moral desetino oddvojiti za skupne obede, drugo desetino pa za socialne namene. Življenjska pravila so bila naravnana na to, da so pomagali članom obvladati nižjo raven.

ESENSKO PRIČAKOVANJE MESIJE

Eseni pa v Stari zavezi proučevali samo zakonodaje, ampak tudi preroke in psalme. V Kumranu so prepisali skoraj vse knjige Stare zaveze. Kajti ta besedila so članom potrjevala, da so dediči božje obljube. V Svetem pismu je bila predstavljena njihova lastna preteklost, njihovo trplenje in boji, a tudi gotovost, da bo prišla rešitev. Vedno znova so se pojavljali esenski preroki, ki niso razlagali le prihodnosti skupine, ampak so govorili tudi o prihajajočem Mesiji. Iz tega so črpali svojo moč in dobivali nove impulze. Verjetno so mnogo doprinesli k razvoju judovske misli o Mesiji. Njihovo intenzivno oživljanje te misli in njihova pobožnost sta nastala iz prepričanja, da morajo očistiti kraj za rojstvo Mesije.

Eseni so občutili veliko hrepenenje po odrešitvi in po novem svetu. Načinu življenja so postavljali visoke zahteve, da bi telo in dušo pripravili za Mesijev prihod. Njihov svetovni nazor nam pove, da so človeško življenjsko polje obravnavali kot dialektično. Nauk, ki so ga poučevali v kumranski skupnosti, ni vseboval le motivov iz Stare zaveze, ampak tudi staro iransko predstavo ( Zaratustrov nauk) o borbi med dobrim in zlim. Vendar ta dualistični način gledanja ni bil prevzet kot tak, ampak so mu dodali tezo, da je Izraelov Bog Stvarnik sveta in gospodar nad usodo svojega ljudstva. Tu zbudi pozornost to, da si Eseni svojega Boga postavili nad spopad med dobrim in zlim ter Svetlobo in temo.

Eseni so obravnavali svoje obdobje kot obdobje čiščenja in preizkušnje; v njem naj bi prišlo do velikih nasprotovanj. Vedno jasneje razpoznavni bosta resnica in laž, Svetloba in tema. Človek bo moral izbrati: kdor je hotel pripadati odrešitveni skupnosti, je moral upoštevati življenjska pravila, se učiti čistosti in biti stanoviten. Esenom je bilo jasno, da lahko le božja milost pelje k Svetlobi. Od leta 1947 je zopet pomembno esensko sporočilo: pripravi se na prihod Odrešenika. Usmeri svoje hrepenenje na prinašalca rešitve! Opravi svojo nalogo! To je bistvo esenskega nauka.

Za sodobne iskalce resnice ima ta nauk mnoge dragocene točke povezave pod pogojem, da ne uporablja zunajnih meril, ampak se osvobodi na čas vezanih predstav in vseh omejitev. Človek 21. stoletja ni postavljen pred proces telesnega čiščenja, ampak pred pot notranje osvoboditve, ki vodi v proces prenove.

Avtor: Miran Zupančič


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: