Blog

Dr. Deepak Chopra: telo je reka

gaeaDeepak Chopra: “To kar vam želim približati je kvantno-mehanični model; ne samo model človeškega telesa, pač pa Univerzuma, kateri je naše kozmično telo.

TELO JE REKA

Če pogledate človeško telo, kakršno je v resničnosti, lahko opazite, to kar je rekel grški filozof Heraklit, da telo ni skulptura fiksirana v prostoru in času; pač pa se lahko primerja z reko. Reka, katera je sestavljena iz energije in informacije.Reka ima v sebi nekaj skrivnostnega; če jo opazujete, ona v različnih časih vedno izgleda isto, čeprav je v bistvu vsak trenutek drugačna. Heraklit je rekel: Ne moreš dvakrat stopiti v isto reko.”

Reka je klasični primer tega, kar indinjski modreci imenujejo Maya-iluzija. Ona vam ustvarja iluzijo o nečemu, kar je v resničnosti popolnoma drugačno. Ona nam ustvarja iluzijo o ne-spreminjaju, dokler se stvari neprestano spreminjajo. Kot pri reki tudi pri človekovem telesu ne morete dvakrat zakorakati v iste nose, kožo, ker se vaše telo vsako sekundo obnavlja. Menjate ga lažje in spontano kot menjate svojo obleko. Za sedenje na stolu ne uporabljate isto telo, v katerem ste se nedavno  sprehajali. Z enim vdihom vnesemo 10 na 22 atoma. To je število z 22 ničel. Za ogromna količina surovin iz Univerzuma se razporedi do vsakega kota našega telesa, do celic možganov, srca, organov,…Pri izdihu mečemo ven 10 na 22 atomov, ki prihajajo iz vseh delov našega telesa. To pomeni dobesedno “mečemo” ven dele svojega srca, možgane, svoje organe in jih delimo z drugimi – dobesedno!! To ni rečeno metaforično, mi eden z drugimi v pravem smislu besede stalno in na intimen način delimo organe. Ameriški pesnik Walt Whitman je rekel: “Vsak atom, kateri ti pripada, pripada tudi meni

Raziskovanje človeškega telesa s pomočjo radioaktivnih izotopov in s pomočjo matematičnih izračunov je pokazalo, da se prav sedaj, v vašem fizičnem telesu lahko najdejo milijoni atomov, kateri so enkrat bili v telesu Kristusa ali Bude, Leonarda da Vincija ali Sadama Huseina! Vzemite bilo katerega, kateri je živel na tem planetu. Sedaj poglejmo zadnje tri tedne: 10 na 15 atoma je na tan način prešlo skozi naše telo, atomi, kateri so pred tem prehajali skozi telo vsake žive vrste na planetu in za manj kot leto dni vi zamenjate 98% vseh atomov svojega telesa.

To pomeni, vsakih 6 tednov vi napravite nova jetra, vsake 3 mesece nov skelet, čeprav on izgleda trd in črvst, mesečno novo kožo, vsakih pet dni nove stene trebuha. Tudi celic možganov iz ogljika, vodika in kisika ni bilo enakih pred letom dni, a DNK temeljena na vodiku, kisiku in ogljiku, katera hrani spomine na miljone let človeške evolucije, nastaja in izginja vsakih šest nedelj, kot kratkovečni popek  ali cvet.

In če mislite: Jaz sem svoje telo, se nahajate v nepriliki; Na katero telo v bistvu mislite? Letošnji model ni enak kot prejšnji. Tako sedaj stojim pred vami v modelu iz leta 1991. Vsak del telesa, ki ga koristim, je nov vsak trenutek, z vsakim vdihom. Toda nekaj se ni spremenilo: moja pričakovanja, upi, ideje, koncepti, mišljenja, filozofija, ideologija, prepričanja. One se zadržujejo v meni dlje kot moje fizično telo, moje misli imajo očitno daljšo življenjsko dobo kot moje molekule. Ali naravno, tudi one se menjajo, moje misli in moji občutki, prihajajo iz trenutka v trenutek.Moje celice kože se obnavljajo vsak mesec ali ne pozabijo razlike med hladnim in toplim, moje celice trebuha se zamenjajo ali ne pozabijo proizvest klorovodikovo kislino. Tudi moja DNK, je nova vsakih šest nedelj, a ohranja  občutek na celoten evolucijski razvoj človeštva. Mogoče DNK sploh ni stvar, pač pa je  enostavno življenje, polje zavesti, katero vstopa v obstoj kot materija, ki nosi materijo kot masko. Mogoče telo ni fizični stroj, katero se je naučilo razmišljati, mogoče je ravno nasprotno: Mi smo impulsi intelegence, misli, katere so naučile fizično telo. Isto velja tudi za Univerzum.

Vse je prazen prostor.

Naše Bistvo leži v praznini med našimi mislimi. In to bistvo kreira prostor, čas, materijo in energijo.

Jaz enostavno Sem!

ENO POLJE ZAVESTI – Ono se nahaja v praznini med našimi mislimi in mnogi ljudje prispejo tam med meditacijo. “Poglej svet s svežimi očmi, poglej neki običajen predmet, kot da ga vidiš prvič”! Ko pogledamo nek objekt kot, da ga vidimo prvič, tedaj lahko vidimo da je v bistvu opazovalec opažen. Da je ta, ki gleda, v bistvu, ta ki se opazi.

Pred leti je imel Dr. Deepak Chopra pacienta, kateri je na hiši popravljal anteno.Dvignil je kabel, ker ni vedel, da je pod napetostjo. Toda skozenj je preteklo 12000 voltov. V trenutku je umrl. Kako se umre kot steče skozi tebe 12000 voltov? Sprovede se fenomen pod imenom “ventrikularna fibrilacija”. Srce fibrilira. Človek je padel s strehe na prsa, točno pod kotom, ki je potreben, da srce defibrilira. Vse se je odigralo v sekundi.. Človek je bil prepeljan v bolnico in je rekel: “moj duh se vedno vrača v odprtino Kaj je bilo v tej odprtini?  Rekel je: “Tam je bila čista, brezmejna radost. Vprašali smo ga: “Česa ste bili zavestni? Bil se zavesten da sem zavesten.” Vprašali smo: “Lahko to poveste bolj natančno?” On je rekel: “Da, to je bila čista prisotnost. Edino kar lahko opišem je bilo: JAZ SEM. Nisem to ali ono, enostavno SEM. To je izkušnja moje lastne nesmrtnosti, izkušnja večnosti. Bila je izkušnja sreče, čiste radosti. Toliko sem vstopil v to, da vem, da je vse drugo koncept. In za vse čase sem se osvobodil vsega, kar ljudje imenjujejo strah.”

Človek je imel stegno popolnoma očrnelo, ogorelo. On ni želel amuptacije noge. Rekel je, da se vedno lahko vrne v PRAZNINO in to enostavno s spremembno POZORNOSTI. Usmeril je pozornost na praznino in skliznil v njo. Tam je ponovno občutil radost in od tam usmeril pozornost na noge, kjer je namesto hudih bolečin občutil prijetno treptanje. In tako se je njegova noga v dveh letih pozdravila. Zakaj? Zato, ker je odšel na TO MESTO, KJER SE KREIRA. TO ENO MESTO JE V PRAZNINI MED NAŠIMI MISLIMI. To je nelokalizirani duh, iz katerega se vse rojeva. Narava odhaja na to mesto, da lahko kreira galaksije, tropske gozdove ali neko novo misel.

Modre misli Helene Blavatske

 

  • Dvigni se! Zbudi se!
  • Išči velike Učitelje in jim prisluhni! Pot je ozka kot rezilo noža! Težko prehodna!
  • Toda tisti, ki je enkrat zaznal NJEGA, ki JE;
  • brez imena, Nevidni, Neotipljivi, Breztelesni, Ne-manjšajoči se, Ne-razširjajoči se,
  • za čute neobjavljene, brez konca, brez začetka, Brezčasni, Višji kot višava,
  • Globlji kot globina! Glej! Tisti je rešen!
  • Smrt nima moči nad njim!
  • “Skrivnost smrti” (Iz Katha Upanishade)

 

“Modre” misli najvišje Resnice ali  napotki Helene Blavatske za vsak dan v letu:

1.1. Prva dolžnost, ki jo uči teozofija, je ta, da mora človek nepopustljivo opraviti vsako dolžnost.

2.1. Srce, ki sledi potepinskim čutom, zapeljuje svojo presojo, kakor veter čoln na vodi.

3.1. Blaženost doseže tisti, ki se znebi vseh želja ter osvobodi vezi in sebičnosti.

4.1. Vsak človek se rodi s sekiro v ustih, s katero se poreže norec, ko govori grde besede.

5.1.Življenje smrtnikov je podobno vsem lončarjevim zemeljskim posodam, ki se na koncu razbijejo.

6.1.Modri ljudje so prinašalci luči.

7.1.Pravično življenje, religiozno življenje, to je najlepši dragulj.

8.1.Ko človek okusi sladkost utvare in miru, se osvobodi strahu in greha ter uživa sladkobo zakona.

9.1. Lažno prijateljstvo je parazitska rastlina; uničuje drevo, ki ga objema.

10.1. S svojo roko odreži ljubezen do jaz-a, kakor cvet jesenskega lotosa! Neguj pot miru.

11.1. Človek, ki ni poskrbel za lastno disciplino ter tega zaklada ni pridobil že v mladosti, umre kot čaplja na jezeru rib.

12.1. Modrec prebiva v svoji vasi kot čebela, ki zbira nektar, ne da bi poškodovala cveta, njegovo barvo ali vonj.

13.1. Tako kot ne more dež prodreti skozi dobro zatesnjeno hišo, tako ne more strast prodreti skozi dobro-razmišljujoči um.

14.1. Tisti, ki ima preveč prijateljev, ima toliko preveč kandidatov za sovražnike.

15.1. Moder je le tisti človek, ki obvladuje samega sebe.

16.1. Išči zavetje v svoji duši; tam naj bodo tvoja Nebesa! Sledi ji, tam so njena darila!

17.1. Vse naše dostojanstvo predstavlja mišljenje, zato se potrudimo, da bi razmišljali dobro; to je namreč podlaga moralnosti.

18.1. Dobrikanje je lažni novec, ki kroži le zaradi naše nečimrnosti.

19.1. Ozkost uma povzroča svojeglavost; zato le stežka verjamemo temu, kar je onstran tega, kar vidimo.

20.1. Duša zori v solzah.

21.1. To je resnica, poje pesnik – da je krona vseh žalosti spominjanje na srečnejše stvari.

22.1. Mošus je mošus zaradi svojega vonja in ne zato, ker ga dišava imenuje lekarnar.

23.1. Ni vsak, ki je hitro pripravljen na razpravo, enako hiter pri izvrševanju dela.

24.1. Ne vsebuje vsaka ljubka oblika tudi ljubko naravo.

25.1.Če bi vsak kremen postal dragocen rubin, potem bi bila vrednost kremena in rubina enaka.

26.1. Vsak človek meni, da je njegova modrost brez napak in vsaka mati, da je njen otrok lep.

27.1. Četudi bi modrost nenadoma izginila iz vesolja, se še vedno ne bi nihče imel za norca.

28.1. Prazen želodec je vedno mogoče napolniti, praznega uma pa nikoli, niti z vsemi bogastva tega sveta.

29.1. Tisti, ki zanemarja svojo dolžnost do vesti, bo pozabil tudi na plačilo svojega dolga sosedu.

30.1. Vinar na vinar zrase v velik kup; kup v kašči je sestavljen iz drobnih zrn.

31.1. Tisti, ki za časa tvojega življenja, ni okusil tvojega kruha , ne bo po tvoji smrti omenjal tvojega imena.

Helena Petrovna Blavatsky

HPB  (1831-1891)

Parapsihološki medij in ustanoviteljica teozofskega društva se je že zgodaj zanimala za okultno, šamanstvo in magijo.
Rodila se je 31. julija leta 1831 kot Helena Petrovna Hahn v Jekaterinoslavu v južni Rusiji. Njen oče je bil polkovnik Peter von Hahn, sin generala Alexisa von Rottenstern Hahna, ki je bil večino časa odsoten. Mati, Helena Fadejeva, je umrla, ko je bila njena hči stara komaj enajst let. Tako je Helena odraščala v hiši svojih starih staršev v Saratovu, kjer je bil njen stari oče državni guverner. Jasno je, da je bila izjemen otrok z prezgodaj razvitimi psihičnimi močmi, ki se je že v zgodnjem obdobju zavedala, da je drugačna od ljudi okoli sebe.

Obenem nepotrpežljiva do vsake avtoritete, a vendar globoko občutljiva, je bila obdarjena s številnimi darovi. Bistra jezikoslovka, izjemno dobra pianistka in spretna umetnica, ki je bila obenem tudi izurjena jahalka in v precejšnjem obsegu eno z naravo okoli sebe. Zelo zgodaj je občutila, da je bila na nek način namenjena življenju služenja, v katerem naj bi se njene razvijajoče se duhovne moči vpregle v korist človeštva.

Rojstna hiša H P Blavatsky, Dnepropetrovsk, Ukraine.>id

Ko je bila stara komaj osemnajst let, se je poročila s 40 let starim generalom Nicephorejem Blavatskyem. Pravijo, da ga je zasnubila v treh dneh, ker jo je njena guvernanta zbadala, da zaradi svoje uporniške drže ne bo nikoli dobila moža, niti takšnega kot je Nikifor V. Blavatsky, družinski prijatelj, ki je bil namestnik guvernerja province Erevan. Tako je sprejela izziv, ki ni bil odraz njene lastne ljubezni ali želje. Po nekaj mesecih je zbežala in potovala po Egiptu, Grčiji in manj znanih predelih vzhodne Evrope, z denarjem, ki ji ga je priskrbel oče.

HPB2

Leta 1851 je bila v Londonu in tam na svoj dvajseti rojstni dan srečala Mojstra Morya, ali M., kakor so ga pozneje poznali v teozofskem gibanju. On ji je povedal nekaj o delu, ki naj bi jo čakalo. Od tega trenutka dalje je sprejemala njegovo vodstvo, tako za svoj notranji razvoj kot za svoje zunanje delo za človeštvo. Leta 1852 je poskušala, po pustolovskih popotovanjih po Ameriki, prvič priti v Tibet, kjer je živel njen Mojster, a očitno čas še ni bil zrel, tako da ni prišla dlje kot do Nepala. Vrnila se je v London in nato odplula v Združene Države, kjer je prebila okoli dve leti. Nato je preko Japonske odpotovala v Indijo in tokrat uspela priti v Tibet preko Kashmirja in Ladakha. Tu se je začelo njeno pravo urjenje. Po treh letih, ki jih je preživela z Mojstrom, se je med nemirnim obdobjem vstaje vrnila v Indijo in od tu v Evropo. Domov je prišla nenapovedano, a kmalu nadaljevala s svojimi popotovanji po Kavkazu, Gruziji in ne ve se prav dobro kod vse. V obdobju od leta 1867 do 1870 je bila zopet v Tibetu, kjer je zaokrožila nadzor nad lastnimi okultnimi močmi in se očistila tega, kar je imenovala “psihofizične slabosti”, s čemer je mislila na zadnje sledi negativnega medijstva.

Temu je sledilo obdobje nadaljnjih potovanj, med katerim je obiskala Egipt, Sirijo in Konstantinopel. Ko je bila v Odesi, jo je njen Mojster napotil v Pariz, kjer je prejela neposredna navodila glede svoje poti v New York. Tam se je izkrcala 7. julija 1873 leta.

Leta 1873 je bila stara dvainštirideset let in na najvišji točki svoje izjemne duhovnosti, mentalnih in psihičnih moči. Po mnenju tistih, ki so jo urili, je bila za delo, ki so ga imeli na umu, najboljši od vseh razpoložljivih instrumentov. In sicer, da svetu ponudi novo predstavitev teozofije, “Božanske Modrosti”, “nakopičene modrosti stoletij, preverjene in potrjene s strani številnih generacij jasnovidcev”. Naloga, ki je bila pred njo, je bila strašanska. Po eni strani izzvati vkopana prepričanja in dogme ukoreninjenega krščanstva, po drugi strani pa enako dogmatske poglede znanosti tedanjega časa. Toda v tem dvojnem mentalnem okopu se je tedaj pojavila razpoka. Povzročil jo je spiritizem, ki se je tedaj širil po Ameriki. In delo, ki je bilo zaupano tej bleščeči, a razdražljivi ruski ženski, je bilo, kakor ga je razumela ona, jasno: “Poslali so me, da pojasnim spiritistične pojave in njihovo realnost ter da razkrijem zmoto spiritistične teorije o duhovih”.

Ob dokazovanju psihične ravni nad fizično, s svojimi lastnimi osupljivimi fenomeni, se je poistovetila s spiritisti, a si z izjemno podrobnim poučevanjem pradavne modrosti in še posebej načel o sedmerni naravi človeka med njimi ustvarila tudi sovražnike. V New Yorku je prišla v stik s polkovnikom H. S. Olcottom in W. Q. Judgeom, pravnikoma, ki sta se zanimala za te nove pojave. Leta 1875 so vsi skupaj z mnogimi drugimi zainteresiranimi, ustanovili novo društvo “za zbiranje in širjenje znanja o zakonih, ki vladajo Univerzumu”. Zanj je izbrala ime Teozofija, “Božanska Modrost, ali skupek znanja in modrosti, ki je v osnovi Univerzuma”, besedo, ki so jo izvorno uporabili v 3. stol. n.š. Neo-Platoniki. Teozofsko Društvo je bilo tako ustanovljeno v New Yorku, 17. novembra leta 1875.

V pripravo poti za novo gibanje je začela pisati Isis Unveiled, “Univerzalni Ključ do skrivnosti starodavne in sodobne znanosti ter teologije”, na kateri je delala naslednji dve leti. Medtem se je polkovnik Olcott posvetil organizaciji novega društva. Isis Unveiled je bila objavljena leta 1877 v New Yorku in doživela takojšen uspeh. Teozofsko Društvo, ki je že s svojimi cilji vzbudilo precejšnje zanimanje, podporo in nasprotovanje, se je hitro širilo. V letu 1878 sta, zopet po navodilu svojega Mojstra, Mme. Blavatsky in Pol. Olcott odplula v Indijo. Kmalu po pristanku v Bombayu sta prejela pismo A.P.Sinnetta iz Allahabada, tedanjega urednika revije The Pioneer. Mme. Blavatsky je kmalu zatem Sinnetta povezala z Mojstroma, ki sta podpirala teozofsko gibanje, in iz te zveze se je porodilo med leti 1880 in 1884 dolgo dopisovanje, ki je bilo pozneje objavljeno kot The Mahatma Letters to A. P. Sinnett. Sinnett je iz pisem povzel svoje razumevanje Mojstrov in njihovega Učenja, najprej v The Occult World (1883) in pozneje v Esoteric Buddhism (1883). In ti dve knjigi se smiselno izlivata iz istega vira kot Mme. Blavatskyino poznavanje okultnega učenja, vsebina Mahatma Letters in Tajni Nauk.

Po širnem popotovanju po Indiji sta se ustanovitelja vrnila v Bombay in v oktobru leta 1879 objavila prvo številko revije The Theosophist, z Mme. Blavatsky kot urednico. V maju, leta 1880, sta obiskala Ceylon in javno sprejela “Pancha Silo”. Olcott je to pojasnil tako: “že prej, v Ameriki, sva se opredelila za buddhista, tako privatno kot javno, tako da je bila to le formalna potrditev najinih predhodnih izjav”. V maju leta 1882 sta ustanovitelja kupila v Adyarju, v bližini Madrasa, veliko posestvo, ki je postalo in ostalo glavni stan Teozofskega Društva vse do današnjega dne. Tu sta se ustalila in z zelo malo pomoči ustanavljala nove lože, sprejemala obiskovalce, vodila izjemno obsežno dopisovanje in izdajala revijoThe Theosophist. Polkovnik Olcott je začel s svojo izjemno življenjsko potjo predavatelja in zdravilca. Na Ceylonu je vzpodbudil preporod buddhizma. Leta 1884 je odpotoval v London, da bi britanski vladi predal peticijo sinhalese buddhistov. Mme. Blavatsky ga je spremljala navkljub slabemu zdravju.

V Evropi je okrevala in bila povsod sprejeta z velikim navdušenjem. Njena bleščeča zgovornost, globoko znanje in ugled zaradi psihičnih moči so povsod pritegnili pozornost. Medtem sta njena nameščenca v Adyarju, Coulombova, pripravila zloben in nevaren napad. V Adyar se je vrnila novembra 1884 in zvedela za njegove podrobnosti. Hotela je sodno preganjati par, ki ga je, zaradi njunega grobega obrekovanja Mme. Blavatsky v zvezi z domnevno goljufivim izvajanjem okultnih pojavov v Adyarju, odgovorni odbor odpustil že pred tem, ji tega ni dovolil. Z gnusom se je odpovedala vsem svojim položajem in marca 1885 odpotovala v Evropo ter se ni nikoli več vrnila.

Napad je bil, kakor je bilo kasneje dokazano, brez osnove. V odsotnosti ustanoviteljev sta nameščenca, ki sta bila odpuščena zaradi nesposobnosti in drugih, še manj prijaznih stvari, poslala časopisu krščanskega misijona v Madrasu dve pismi, v katerih sta Mme. Blavatsky obsodila goljufanja. The Society for Psychic Research iz Londona, ki se ni menilo za njeno gladko zavračanje pisem, je poslalo v Indijo mladega človeka, Richarda Hodgsona, da bi poročal o obtožbah Coulombovih. To poročilo, objavljeno v decembru 1885, je bilo osnova za vse nadaljnje napade na Mme. Blavatsky, glede njene moralnosti, ničvrednosti “teozofije” in celo neobstoja Mojstrov. Končno je leta 1963, s pomočjo do tedaj neobjavljenih dokumentov, Mr. Adlai Waterman v svojem: Obitary – The “Hodgson Report” on Madame Blavatsky, ki ga je objavila Theosophical Publishing House v Adyarju, analiziral celotno žalostno zgodbo in poročilo brez pristranskosti povsem raztrgal.

Toda učinek tega silovitega napada na Mme. Blavatsky s strani para, s katerim je dolgo prijateljevala, je bil resen. Že tako je bila preveč zaposlena in slabega zdravja, zato se je ob svojem prihodu v Evropo počutila zelo slabo. Vendar je v avgustu vseeno začela v Würzburgu, v Nemčiji, s pisanjem svojega največjega dela Tajni Nauk (The Secret Doctrine). Leta 1866 se je preselila v Ostende in v naslednjem letu, na povabilo angleških teozofov v majhno hišo, ki so jo zanjo pripravili v Norwoodu, v Londonu. Vendar pa se je to poslopje kmalu izkazalo za premajhno, tako da se je preselila na Lansdowne Road 17 v Notting Hillu, kjer je s pomočjo Mabel Collins, Archibalda in Bertrama Keightleya končala Tajni Nauk. Objavljen je bil leta 1888. V letu 1887 je, ker je izgubila nadzor nad revijo Teozofist, ki je izhajal v Adyarju in ustanovila mesečnik Lucifer. Ta je bil zasnovan, kakor pravi na njegovi naslovni strani, zato, “da bi prinesel na svetlo skrite stvari teme”.

HPB3

Leta 1889 se je preselila na Avenue Road 19, v St. John’s Woodu, in tam objavila Ključ k teozofiji (The Key to Theosophy), “jasno predstavitev etike, znanosti in filozofije v obliki vprašanj in odgovorov za študij tega, zaradi česar je bilo ustanovljeno Teozofsko Društvo”. Istega leta je prevedla tudi izbrane odlomke iz tibetanskega spisa, ki se ga je naučila na pamet med svojim urjenjem v Tibetu, ter jih objavila kot Glas tišine (The Voice of the Silence), “Posvečenega Redkim”. Glas tišine, ki pomeni notranji glas, ki ga lahko slišiš, ko nastopi tišina – ko umiriš svoj um.

Umrla je mirno, na svojem domu Aenue Road 19, 8. maja 1891, njeno telo pa so kremirali v Wokingu. Skoraj 100 let po njeni smrti, leta 1986 se je Društvo psiholoških raziskav (Psychical Research Society) uradno opravičilo zaradi blatenja in ignorance pozitivnih prispevkov Helene Petrovne Blavatsky.

Vir: Teozofsko društvo Jivatma

POLOŽAJ ČLOVEKA V CELINI KOZMOSA Dr. Rudolf Steiner

rs2Povzeto po stenografskem zapisu na predavanju Rudolfa Steinerja, leta 1917. Ljudje se počutijo v materialističnem obdobju zapuščeno in osamljeno sredi vesolja. Vidite, če odrežemo prst ali roko ali če karkoli oddvojimo, nekaj kar je povezno s človekovim fizičnim telesom, bo človek občutil, da en njegov del pripada celemu telesu. V zgodnejših časih človeške evolucije so ljudje imela različne vrste občutkov. Niso vsi občutili samo to, da njihova roka ali noga pripadajo telesu, pač pa da so tudi oni sami del celote ali celine. Ljudje so občutili, da oni sami stojijo znotraj celega vesolja, da so bili formirani iz celega vesolja. Kot mi občutimo, da so roke ali prst del nas, so včasih ljudje občutili, da so del celega vesolja;

Človek kot del vesolja

Sonce je tam zgoraj na nebu, potuje s svojim ritmom. To kar dela sonce je povezano z nami – mi smo del tega prostora skozi katerega potuje sonce.  Vesolje je kot veliki organizem in ljudje so se počutili kot del njega, kot se roka počuti del telesa. Dejstvo, da se je to  postopoma pozabilo je povezano s povečevanjem materializma. Znanost nič več ne gleda na človeka kot na del vesolja.

Kontemplacija s kozmosom

Znanstveno opazovanje človeka se mora vrniti nazaj skozi kontemplacijo, s katero se človeško bitje združi s celim vesoljem, s kozmosom. Človeško bitje se mora ponovno občutiti, da stoji znotraj celega vesolja. To ni več mogoče narediti na star način, to se mora narediti z razširitvijo abstraktne znanosti današnjega dne ter s kontempliranjem posameznega človeškega bitja s pomočjo končnih idej in predpostavk. Nakazal bom nekatere od teh idej, da bi pokazal smer v katero mora iti prihodnje znanstveno razmišljanje, ki bo humanejše.

Kozmični bioritmi – Zodiak

Pomladna točka, kjer sonce vzide pomladi, ni vedno najdena na istem mestu, pač pa napreduje. Napreduje vzdolž kroga, ki ga označujemo Zodijak. Vemo, da je pomladna točka določena. Ta točka je sedaj napredovala do znaka Riba. Pomladna točka napreduje preko celega kroga Zodijaka, tako, da je točka kjer sonce vzide vedno malo pomaknjena.

Pomladna točka preko Zodiajaka

Pomladna točka mora napredovati preko celega Zodijaka, da bi se vrnila na mesto odhoda. Čas potreben za to je 25.920 let. Teh 25.920 let so poimenovali PLATONOVO LETO. Platonovo leto je leto velikega trajanja. To leto zajema pomladno točko, kjer sonce vzide pomladi ter da prepotuje skozi cel Zodijak  (skozi dvanajst zodijakovih znamenj). Ta točka se vedno vrne na svojo začetno točko po 25.920 letih.

Življenjsko leto Sonca. 25.920 let

Torej, teh 25.920 let so značilna leta za življenje sonca, ker za čas tega razdobja gre sonce skozi združitev, skozi pravo združitev, kompletno celino. Naslednjih 25.920 let so ponavljanja. Po tem dobimo ritmično ponavljanje združitve sonca, ki traja 25920 let.

Sedaj opazujmo nekaj kar je povezano z našim življenjem in je povezano med rojstvom in smrtjo. Za človeka je dihanje najpomembnejša stvar znotraj fizičnega telesa. Dih je potegnjen noter in ponovno poslan ven. Za človeka je dihanje zelo pomembno. Naš dih nam prinese  zrak, ki nas izpolni z življenjem, na način skozi naš organizem. Mi ta zrak transformiramo, tako da postane mrtev zrak, ki bi nas ubil, če bi ga ponovno istega vdihnili.

Dih človeka v enem dnevu. 25.920 krat.

V povprečju človek diha 18 krat v minuti. Na uro mi vdihnemo 18 x 60= 1080, v enem dnevu 1080×24=25.920, torej 25.920 krat.

Vidite, človekov način dihanja v enem dnevu ima enak ritem kot je dihanje sonca v enem platonovem letu.  Mi imamo torej en dan miniaturno reprodukcijo enega leta sonca, da naredi združitev skozi vseh dvanajst zodijakovih znamenj. To je pomembno, ker nam pokaže naš raspiratorni proces, torej nekaj kar se dogaja znotraj človeka in je podvrženo enakemu ritmu. Kot ritem, ki na veliki skali leži kot osnova ritma sončevega kursa.

Povežemo z občutkom Duše

Pomembno je, da to dejstvo damo pred našo dušo. Če spremenimo to dejstvo v občutek, lahko občutimo, da smo reprodukcija makrokozmosa. To ni samo fraza, pač pa je človek dejansko slika makrokozmosa.

Dan in noč. Ritmični proces. Eterični premik

Sedaj poglejmo še BUDNOST IN SPANJE. Naše dihanje lahko gledamo kot na najmanjši življenjski element.

Ko dihamo zrak gre noter in ven. Zrak je potegnjen noter in vržen ven, tako da postavlja v oscilacijo materialno substanco.

Bujenje

Na enak način lahko gledamo stanje spanje in budnost. Ko vzamemo v sebe naš ego in astralno telo pri jutranjem bujenju, je naše eterično telo potisnjeno nazaj, potisnjeno nazaj iz glave v višje dele našega organizma.

Spanje

In ko zaspimo in pošljemo naš ego in astralno telo izven našega telesa, takrat lahko opazimo, da se  naše eterično telo širi ven v naši glavi. Torej imamo neprekinjen ritmični proces. Eterično telo je potisnjeno navzdol in mi se budimo, ostane dol, dokler smo budni. Ko pademo v san je zopet potisnjeno navzgor. Imamo eterični premik, v 24 urah.

En dan človeškega življenja je eno platonovo leto.

25920 dihov in 25920 let

Iz tega lahko rečemo, nekaj kar diha v nas in  nekaj kar se vzpenja in pada. To kar diha v nas v ritmu enega dne in dih v ritmu 1/18 minute. To bi lahko rekli, da je reprodukcija platonovega leta 25920 let. Koliko let ima 25920 dni?  Vzemimo povprečje, da ima leto 365,25 dni:

25920 : 365,25 = 71

71 let je povprečje človeškega življenja.  Torej, če živimo en dan lahko reproduciramo platonov svet-leto z našim 25920 vdihov. Če živimo 71 let zopet reproduciramo platonovo leto 25920 let velikih vdihov z dviganjem in padanjem, ki so vezani z bujenje in spanjem.

Mi smo obkroženi z zrakom, ki je na zemlji in dihamo v ritmu zemlje. Zemlja se vrti okrog svoje osi za čas dneva in noči. Torej lahko rečemo, da zrak diha v nas, ko gre zrak noter in ven. Preko obračanja zemlje okrog osi, preko dneva in noči zemlja diha v nas in je vzrok temu, da gremo spat in se zbudimo, zemlja diha in pulzira v nas.

Vseprežemajoče življenje

To nam omogoča, da občutimo, da smo znotraj vseprežemajočega življenja, kateri ima daljše dihanje, dih, ki ima v ritmu 24 ur. Lahko občutimo sebe znotraj živega bitja – zemlje, kateri puls in ritem dihanja je daljši od našega. Mogoče nismo samo povezani z zrakom na zemlji in z zemljo in njenim ritmom dneva in noči, pač pa tudi s soncem, z njegovo vrnitvijo na začetno pomladno točko v enem letu platonovega leta. Mogoče smo na nek način povezani tudi s tem?

Te stvari so zelo pomembne.

Že stari maji so govorili, da se z letom 2012 konča cikel 25920 letnega obdobja. Sledi ZLATA DOBA.

Rudolf Steiner

Je oče antropozofskega gibanja. Na osnovi njegovega znanja je tudi pri nas v Sloveniji osnovano izobraževanje Waldorfske šole. Povezanost človeka, narave in vsega življenja je ključna pri razvoju človeštva in vsesplošnega napredka.

Moč cvetov

Ljudje smo vse preveč omejeni pri doživljanju radosti življenja, ki se nam ponuja na vsakem koraku, ko začutimo stik z naravo. Tudi mi smo del te narave, božanske inteligence, ki je v nas in okrog nas. Narava nam ponuja čudovito kreacijo, ki jo pojejo rastline s svojimi cvetovi, ki jo uprizarja ples vibracije svetlobe in zvoka.

Cvetlice – rastejo v tišini božanske inteligence in modro sprejemajo njene informacije od samega Kreatorja. Vsaka cvetlica je nekaj posebnega, vsaka ima svoj karakter. To lahko ugotovimo, ko jih opazujemo kakšnih barv in oblik so. In na splošno velja, da vsaka barva, katera prevladuje v cvetlici ima svojo vibracijo, katera nam ljudem lahko pomaga pri zdravju in lepoti. Pomembna je tudi oblika, nekatere rastline, če jih pozorno opazujemo, so čisto podobne našim notranjim organom. In to prav gotovo ni naključje, take so z razlogom, da se ljudje z njimi uskladimo v vibraciji, da nas pozdravijo.

Ob tem dobimo občutek, da nismo ljudje najbolj inteligentna bitja na zemlji, obstaja nekaj več, Višja inteligenca od katere se lahko učimo, ji zaupamo. Ta ista Božanska inteligenca živi tudi v nas, le da nismo nanjo uglašeni, nismo usklajeni z njeno vibracijo. Ob ponovni uglasitvi vam ni potrebno ničesar drugega kot da stopite v naravo in zadihate njene lepote, uzrite cvet, ponovno, s tem vedenjem in ni potrebno ničesar drugega kot vdihniti to energijo, ki jo dajejo cvetlice.

Rastline nam dajejo notranjo in zunanjo hrano za naše fizično in duhovno telo, v njih je poleg uglašene vibracije veliko vitaminov, mineralov, nenasičenih maščobnih rastlin, ki jih naše fizično telo potrebuje za zdravo in izpolnjeno življenje. Nahranimo ga s cvetlicami!

Sidranje Nove zavesti!

violet

V zgodovino smo bili ljudje in vsa živa bitja že večkrat podvrženi evolucijskemu razvoju. Sedaj smo priča prehodu ljudi na višje vibracije. Iz galaksije se na zemljo sidrajo žarki višjih vibracij in to vpliva na nas. Želim, da bi se čimveč ljudi uglasilo na povišano energijo in doživelo občutek radosti, ljubezni in sreče. Najbolj enostaven in najlažji način uglasitve je meditacija. Z rednim meditiranjem se v človekovih možganih vzpostavi koherentnost (usklajenost) valovanj. Z usklajenimi možganskimi valovanji se v človeku začno proizvajati povišane količine hormona sreče, zdravje se izboljša, telo se začne pomlajevati. Telo potrebuje več vode, prija nam zdrava hrana, posegamo po naravnih izdelkih, bivanje v naravi nas sprošča, povežemo se z naravo.

Ali se bomo odprli novim višjim energijam je odvisno od nas samih, vsak je odgovoren za svoje življenje in vsak ima svojo svobodno voljo.

7_8