Ema: “dragi bog, ne vem kdo si..” potem je zaslišala Glas..

 

Ema je v zgodnjem večeru leta 1965 klečala ob postelji in molila. Lepa mala deklica je molila zato, ker je zraven stala mama in jo opazovala. Tako je zagotovila, da je hčerka molila, preden je šla spat. Dragi oče v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime… Deklica ni bila prav uglašena z molitvijo, čeprav jo je mogoče povedala že več stokrat, mogoče več tisočkrat. Besede je znala na pamet, ni pa nujno razumela pomena, energijo molitve je čutila. Čutila je, kot da jo nekdo opazuje in sodi. Ker je med molitvijo v resnici čutila strah, ni marala te obveznosti. Ne zato, ker je morala klečat ali bi ta čas želela delat kaj drugega – vse molitve so ji na dan prinašale strah. Ema je molila zato, da je ustregla mami, da bi se ta bolje počutila. Preberi več “Ema: “dragi bog, ne vem kdo si..” potem je zaslišala Glas..”