Izpoved ženske z izkušnjo prehoda v svet, ko človek zapusti fizično telo.

 Anita Moorjani:

Najbolj čudna stvar je, ker sem prvič v svojem življenju začutila neverjeten občutek brezpogojne ljubezni. Bilo je kot da sem zaobjeta s tem občutkom popolne brezpogojne ljubezni.. Daleč močnejši občutke kot to občutim v fizičnem življenju! Bilo je resnično brezpogojno. Občutila sem, da ne potrebujem nič narediti, da bi sebi dokazala, niti ničesar delati da bi jo zaslužila.. Bila sem ljubljena samo zato da obstajam. Občutila sem, da sem bila od vedno tako ljubljena, ali to nisem dojemala ali spoznala. Čutila sem kako se mi je moja zavest širila daleč višje kot je bila soba..in še višje..Bila se v telesu, toda kot da je bila zavest daleč večja in višja od mojega telesa. Telo se mi je zdelo zelo nepomembno. Moja zavest se je neprestano širila. Zdelo se je, da sta čas in prostor povsem drugačna v tej realnosti…Zdelo se mi je, da sem lahko bilo kje v bilo katerem času. Ni bilo pretoka časa, kot da sem lahko potovala v bilo katero odaljenost, a čas ni tekel, kot da se je vse dogajalo istočasno. Kot da sem opazovala življenja…kot da jih vidim…svoja pretekla življenja in svojo prihodnost sem videla kot da se dogajajo istočasno.. opazovala sem kot neko tapiserijo..fraktal… vse se dogaja istočasno, gledate v tapiserijo in ga vidite celega, ni časovnega prehoda med barvami na njej, videla sem vse hkrati. Kot da se vsa moja življenja dogajajo istočasno, vse je bilo zelo jasno. Zgledalo je kot da sem ena nit v tkani tapiseriji. Lahko sem videla kje sem bila, kam bi lahko šla in da obstajajo izbire…Če grem sem, bi se zgodilo to..če grem tam, se bo zgodilo to..in bilo je še del nedokončane tapiserije..videla sem vsa življenja katera sem že preživela in življenja katera še moram dotakniti..

Preberi več “Izpoved ženske z izkušnjo prehoda v svet, ko človek zapusti fizično telo.”